Prikaz za slabovidne
Spletno naročanje
Osrednja vsebina

Navigacija

Navigacija

  • Aktiven odmor med delovnim časom
  • Naš način življenja je vse bolj telesno neaktiven, kar je v nasprotju z zdravim načinom življenja. Čas, ki ga preživimo v delovnem okolju je vse daljši, posledično je vse več bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva. Osnova za dobro počutje je telesna aktivnost.

    Zdrave vitalne mišice imajo sposobnost krčenja in sproščanja, kar pozitivno vpliva na hrbtenico in večino sklepov. Z izvajanjem aktivnih kratkih odmorov med delovnim časom pospešimo prekrvavitev, sprostimo napete mišice, raztegnemo skrajšane mišice in preprečimo oziroma omilimo bolečine v mišicah in sklepih. Med vajami zavestno dihamo in sprostimo oči. S tem dosežemo tudi psihično sprostitev in večjo storilnost.
  • Čas je za spremembo! Podajmo zdravju roko!
  • Ali bomo vsakodnevno hojo po stopnicah premagovali s trudom ali z lahkotnostjo je odvisno tudi od tega, koliko smo sami pripravljeni storiti za svoje zdravje. Spremenimo svoj življenjski slog še danes in skrb za zdravje postavimo na prvo mesto!

    Sodoben način zdravljenja vključuje tudi sodelovanje vsakega posameznika, ki z znanjem, voljo in željo vzdržuje svoje zdravje. Z namenom ohranjanja oziroma izboljšanja vašega zdravstvenega stanja želimo, da se vključite v zdravstveno vzgojne programe. Zdravstveno vzgojni programi vas bodo usmerili v novo razmišljanje in ukrepanje za bolj zdrav način življenja. Želimo, da vam bo to tudi v veselje, saj boste spoznali, da sami lahko veliko naredite za svoje zdravje in izboljšanje svojega počutja.

    Informirani, motivirani in dejavni posamezniki v skrbi za lastno zdravje veliko lažje premagujejo fizične in psihične napore, pri svojem delu pa so bolj uspešni, saj so usmerjeni k zdravju in ne več k bolezni, posledično je veliko manj bolniških odsotnosti in manj poškodb na delovnem mestu.
    • Ali zaužijete pet manjših obrokov na dan? Se vaš dan konča z nezdravim prigrizkom?
    • Ste ob vsakršni telesni dejavnosti popolnoma zadihani?
    • Je vaše počutje po vadbi slabo?
    • Ste poskušali shujšati s hitrimi dietami, ki pa niso imele dolgoročnega učinka?
    • Ste že večkrat neuspešno prenehali kaditi?

    Če ste vsaj na eno od vprašanj odgovorili pritrdilno, vas vabimo, da se nam pridružite v Centrih za krepitev zdravja ZD Trebnje!
  • Preventivni ukrepi ob vročini
  • Ob zelo vročih dnevih si zapomnimo:
    • Pijmo veliko vode, tudi če nismo žejni. Tako se bomo lahko dovolj potili in tako zniževali telesno temperaturo (če imamo omejitev vnosa tekočine zaradi bolezni, se posvetujmo z zdravnikom). Če se zelo potimo, je priporočljiv tudi dodatek limoninega soka ter malo soli. Učinkovite so izotonične raztopine. Izogibajmo se alkoholnim, vročim in močno sladkanim pijačam.
    • Hladimo se z uporabo mokrih brisač ali mlačnih kopeli, lahko si naredimo obloge iz ledenih kock, zavitih v brisačo, ali pa si hladimo dlani, zapestja in stopala s hladno vodo.
    • Jejmo več manjših obrokov, najboljše hladno, lahko hrano: sadje in solate, kar vsebuje tudi tekočino, sladkorje in minerale. Najbolj priporočljive so lubenice, breskve, slive ter različni jogurti, smutiji. Izogibajmo se težki in začinjeni hrani.
    • Izogibajmo se gibanju na soncu v najbolj vročem delu dneva. Če moramo ven, uporabljamo zaščito pred soncem (senčnik, očala) in poiščemo senčne poti.
    • S seboj vedno imejmo dovolj vode.
    • Večina ljudi doma nima klimatskih naprav, zato pa lahko izkoristimo javne klimatsko hlajene kraje.
    • Doma preko dneva zaprimo okna, spustimo rolete, odpirajmo pa, ko se ohladi. Ventilator pomaga pri kroženju zraka, da ne nastanejo 'vroči žepi' po kotih in za pohištvom.
    • Nosimo svetla, ohlapna oblačila, narejena iz bombaža in lana.
    • Pazimo, da hrano shranjujemo pravilno!
    • Izogibajmo se napornim aktivnostim, kot so šport in naporna domača opravila. Če se jih vseeno lotimo, ne počnimo tega sami!
    • Spremljajmo posebna opozorila po medijih.

    Ukrepi pri bolj ogroženih skupinah:
    • Starejši od 70 let: So bolj ogroženi kot mlajši, predvsem če imajo pridružene bolezni, zato potrebujejo posebno skrb. Če imamo starejše svojce, ki živijo sami, imajo kronične zdravstvene težave in jemljejo različna zdravila, jih redno kličimo, preverjajmo njihovo počutje in jih vzpodbujajmo k zadostnemu pitju vode. Pomagajmo jim pri vsakodnevnih opravilih.
    • Otroci: Dojenčke in majhne otroke moramo dobro opazovati v vročini. Hitro lahko izgubijo telesno tekočino, tudi ob dihanju, kar lahko pripelje do dehidracije. Redno morajo piti, biti v senci in lahko oblečeni. Nikoli jih ne puščamo samih v avtomobilu! Temperatura v zaprtem avtu na soncu se lahko podvoji v nekaj minutah! Če se igrajo zunaj, lahko uporabljamo vodne razpršilnike, da jih občasno ohladimo. Otroci so v vročih dneh tudi bolj izpostavljeni infekcijam, kot so vnetja žrela, virusna obolenja, pri katerih je potrebno še bolj paziti na zadostno zniževanje telesne temperature.
    • Aktivni ljudje (športniki, fizični delavci): Fizični napor in visoka temperatura sta nevarna kombinacija. Vročinska obremenitev se pojavi, kadar znoj ne izpareva dovolj hitro, da bi se telo zadovoljivo hladilo. Preprečimo jo tako, da spijemo dovolj tekočin, tudi izotoničnih, (zaradi izgube mineralov s potenjem), rednimi počitki in izogibanjem aktivnostim v najbolj vročih urah dneva.

    5 ukrepov, ki jih moramo upoštevati:

    1. Zadržujmo se čim več na hladnem, čim bolj ohlajajmo telo in prostore.
    2. Pijmo veliko tekočine, tudi če nismo žejni.
    3. Načrtujmo zunanje aktivnosti, ne pretiravajmo po nepotrebnem, oblačimo se primerno.
    4. Bodimo pozorni na bližnje in sosede in tudi oni naj pazijo na nas.
    5. Nikoli ne puščajmo otrok in živali v vozilu.
  • Skrb za čiste in zdrave zobe pri otroku
  • Čisti in zdravi zobje z zdravimi dlesnimi so lepi, poudarjajo lepoto našega obraza in so pomembni za naše dobro počutje ter zdravje. Ostanki hrane med zobmi pa so velik magnet za bakterije, ki razkrajajo zobno sklenino in povzročajo zobno gnilobo – karies, vnetja zob ali celo izgubo zoba okvarijo pa lahko tudi druge organe v telesu.

    Ščetkanje zob
    Poskrbite, da si bo otrok z vašo pomočjo (do 12. leta) natančno ščetkal zobe dvakrat dnevno – po zajtrku in pred spanjem, lahko tudi po kosilu.
    OBVEZNO je ščetkanje po zaužitih sladicah ali sladkarijah.

    Priporočamo vam, da s ščetko naredite po zobeh 8 – 10 potegov v smeri rasti zob- od dlesni proti grizni ploskvi:
    • po vrsti od desne proti levi ali od leve proti desni
    • po zunanji strani ob licu, notranji strani ob jeziku in griznih ploskvah

    Ščetkanje jezika
    Ko smo očistili vse zobe po vseh zobnih površinah, priporočamo še 8 – 10 potegov z zobno ščetko po zgornji površini jezika. S tem preprečimo nastanek slabega zadaha.

    Kaj pa zobna nitka?
    Po izrasti prvih kočnikov - šestic začnite z otrokom ob večernem ščetkanju zob uporabljati zobno nitko. Zobna nitka, navita na kazalca rok ali vpeta v posebno držalo, potuje v medzobni prostor med dvema zoboma do dlesni, nato jo prislonimo na zobno krono enega od zob in jo potegnemo iz medzobnega prostora. Ponovno potujemo v isti medzobni prostor ob dlesni, prislonimo nitko na sosednji zob in jo potegnemo iz medzobnega prostora.
    Čiščenje z zobno nitko NE sme biti boleče, zobne nitke NE potiskamo pod dlesen, da ne poškodujemo nežnega prirastišča dlesni na zob.

    Zdrava prehrana za zobe
    Otroku ponudite zdravo in raznoliko prehrano (kot so žitarice, sadje, zelenjava, mleko in mlečni izdelki, meso, oreščki in semena), ki naj jo zaužije v - v 5 do 6 obrokih na dan, brez vmesnih prigrizkov. Priporočamo grizenje in žvečenje trde hrane. Sladico vključite na konec glavnega obroka, temu sledi čiščenje zob. Priporočamo pitje vode, nesladkanega čaja in naravnih sadnih sokov po slamici (tako se zmanjša sproščanje kisline v ustni votlini).

    Izogibajte se in omejite:
    • sladke in slane prigrizke (čips, smoki..)
    • lepljivo hrano (gumijasti bonboni, trdi bonboni, lizike)
    • gazirano, umetno slajeno pijačo
    • sladkarij ne darujte in z njimi ne nagrajujte
  • Osnovna načela zdravega prehranjevanja
  • Vitalnost in ohranjanje dobrega zdravja je tesno povezano z zdravim uravnoteženim prehranjevanjem, s katerim izboljšamo kakovost življenja, omogočamo dobre intelektualne sposobnosti, večjo delovno storilnost in hkrati pripomoremo k zmanjšanju dejavnikov tveganja za nastanek različnih obolenj.

    Bolj kot količina hrane naj nam bo pomembna kakovost. Uživajmo hrano bogato s hranili, iz katerih je zgrajeno naše telo in jih naš organizem potrebuje.

    Tako kot vse v naravi, ima tudi naš metabolizem svoj ritem, zato je pomembno, da hrano uživamo enakomerno porazdeljeno skozi cel dan. Začnimo dan s kozarcem vode in nadaljujmo z zajtrkom. Priporočljivo je uživati pet manjših obrokov, s tem smo ves čas preskrbljeni z energijo in ne pride do naglih dvigov in padcev krvnega sladkorja.

    Naš krožnik naj bo sestavljen iz živil z visoko hranilno vrednostjo in hkrati z nizko energijsko gostoto. V obrokih naj prevladujejo živila rastlinskega izvora.

    Polovico našega obroka naj sestavlja zelenjava, večji del sveža, različnih barv, sezonsko in lokalno pridelana, s tem je hranilna vrednost večja. Učinkovine, ki se nahajajo v zelenjavi dvigujejo odpornost našega organizma, uravnavajo telesno težo, zmanjšujejo tveganje za nastanek bolezni srca in žilja in delujejo preventivno na določene vrste raka.

    Prednost dajmo polnozrnatim škrobnatim živilom (žita in kaše), saj sodijo med hranilno bogata živila. So vir energije in uravnavajo krvni sladkor.

    Zmerno uživajmo semena in oreščke, ki vsebujejo nenasičene maščobne kisline.

    V prehrano vključimo stročnice. Vsebujejo zelo veliko vlaknin, malo maščob in so kakovostna zamenjava za meso.
     
    S kakovostnimi maščobami jedi le obogatimo, s tem zvišamo energijsko in nasitno vrednost hrane. Kakovostne maščobe izboljšajo okus hrani in omogočajo vsrkavanje vitaminov A, D, E, K, ki se topijo le v maščobah.
     
    Sadje uživajmo lokalno in sezonsko, saj ima le táko ohranjene vitamine in minerale.

    Mlečne izdelke uživajmo fermentirane iz posnetega mleka 1,5 % maščobe. Jajca uživajmo ekološka, tistih kokoši, ki se prosto pasejo zunaj.

    Vsak dan popijmo vsaj 1,5 litra čiste vode.

    Omejimo sol in jo nadomestimo z začimbami in dišavnicami.

    Izogibajmo se mastnim, škrobnatim, cvrtim jedem in vsem jedem iz predelanih živil.

    Zmanjšajmo uživanje sladkorja.

    Iz prehrane izločimo vso »hitro« hrano.

    Zdravje vzdržujemo s kakovostno izbrano in pravilno pripravljeno hrano.

    V uravnoteženi prehrani bomo največ storili z uživanjem enostavnih, doma pripravljenih jedi iz osnovnih živil, kakršna so dostopna v našem okolju.

    Hrana naj bo sveže kuhana iz naravnih, polnovrednih in ekoloških živil.

     Jejmo sproščeno in počasi, hrano dobro prežvečimo!
     
×
×

Prikaz za slepe in slabovidne

Barva ozadja in pisave


Izjava o dostopnosti

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti.

NASTAVITVE